To morate vedeti o alergiji na hrano pri otrocih
EU ureja 14 glavnih alergenov, ki jih je treba navesti na vseh živilih. 9 najpogostejših pri otrocih so mleko, jajca, arašidi, oreščki, pšenica, soja, ribe, lupinarji in sezam. Alergija in intoleranca nista isto. Zgodnje uvajanje alergenov preprečuje — ne povzroča — alergije.
Alergija na hrano pri otrocih je področje, ki ga zaznamujejo številni miti in veliko nepotrebnega strahu — pa tudi resnična tveganja, ki zahtevajo jasno znanje. Kakšna je razlika med alergijo in intoleranco? Kdaj je reakcija resna? In kaj najnovejše raziskave pravzaprav kažejo o zgodnjem uvajanju alergenov? Na ta vprašanja je pomembno pravilno odgovoriti, saj lahko napačne informacije vodijo v nepotrebne prehranske omejitve, ki škodujejo prehrani otrok — ali v spregled resnih simptomov. Ta vodnik vam ponuja dejstva.
Kakšna je razlika med alergijo na hrano in prehranskimi intolerancami?
Obe stanji se pogosto zamenjujeta, vendar sta v osnovi različni:
- Alergija na hrano — imunski sistem beljakovino v hrani napačno prepozna kot grožnjo in tvori protitelesa IgE. Reakcija se lahko pojavi nekaj sekund do nekaj minut po zaužitju. Lahko je življenjsko ogrožajoča (anafilaksija).
- Prehranske intolerance — primer: laktozna intoleranca je posledica pomanjkanja encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor. Reakcije (napihnjenost, driska) se običajno pojavijo 30 min - 2 uri po zaužitju. Niso življenjsko ogrožajoče.
- Celiakija — avtoimunska bolezen, usmerjena proti glutenu. Ni ne alergija ne intoleranca — je tretja kategorija.
Pomembno: mnogi starši menijo, da ima njihov otrok alergijo na hrano, na podlagi simptomov, ki so v resnici posledica intolerance. Pravilna diagnoza — pri zdravniku s testom IgE — je ključna za ustrezno zdravljenje.
14 alergenov, ki jih ureja EU
V skladu z Uredbo EU o živilih 1169/2011 je treba teh 14 alergenov vedno navesti:
- Gluten (pšenica, rž, ječmen, oves)
- Raki in lupinarji (kozice, jastogi, raki)
- Jajca
- Ribe
- Arašidi
- Soja
- Mleko (vključno z laktozo)
- Oreščki (mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, pekanovi orehi, brazilski oreščki, pistacije, makadamije)
- Zelena
- Gorčica
- Sezam
- Žveplov dioksid in sulfiti
- Volčji bob
- Mehkužci (školjke, lignji)
Znaki alergijske reakcije pri otrocih
Simptomi glede na resnost:
- Blaga reakcija: Srbenje v ustih, rdečica, koprivnica, izcedek iz nosu, solzenje oči
- Zmerna reakcija: Trebušni krči, bruhanje, driska, razširjena koprivnica
- Huda reakcija (anafilaksija): Otekanje grla, težko dihanje, piskajoče dihanje, nenaden padec krvnega tlaka, omedlevica
Ob znakih anafilaksije pokličite 112. Nacionalni zdravstveni organ ima vodnik za obravnavo alergijskih reakcij pri otrocih. Če je otroku predpisan avtoinjektor adrenalina (EpiPen), poskrbite, da ga bodo negovalci in učitelji znali uporabljati.
Zgodnje uvajanje preprečuje alergije - nove raziskave
Velik premik v razumevanju alergij je prinesla študija LEAP (Learning Early About Peanut) iz leta 2015. Študija, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je bilo pri dojenčkih z velikim tveganjem za alergijo, ki so uživali arašide od 4. do 11. meseca, tveganje za alergijo na arašide pri 5 letih za 86 % manjše kot pri tistih, ki so se arašidom izogibali.
Sodobno soglasje:
- Pri zdravih dojenčkih alergenov ne izogibajte - postopoma jih uvajajte od 4. do 6. meseca
- Obstoječi ekcem pri dojenčkih je lahko znak tveganja - o času uvajanja se posvetujte z zdravnikom
- Vsak nov alergen uvedite posebej v razmiku 3-5 dni
Obravnava in diagnoza - test IgE in poskusno obdobje
Postopek diagnosticiranja:
- 1. korak: Starši natančno opišejo reakcijo (čas, simptome, zaužito hrano)
- 2. korak: Osebni zdravnik oceni stanje in lahko naroči krvni test IgE
- 3. korak: Ob pozitivnem testu IgE: napotitev k pediatričnemu alergologu za celovito obravnavo
- 4. korak: Oralni provokacijski test s hrano (OFC) - nadzorovana izpostavitev pod zdravniškim nadzorom
Živil ne izločajte iz otrokove prehrane zgolj na podlagi simptomov - to lahko povzroči nepotrebna prehranska pomanjkanja in poveča otrokovo občutljivost.
Življenje z alergijo na hrano v vsakdanjem življenju
Praktični nasveti za vsakdan z alergijo na hrano:
- Vrtec in šola: Vodstvu pošljite pisne informacije, imejte akcijski načrt in pri hudi alergiji osebju izročite adrenalinski peresnik
- Rojstni dnevi in zabave: Pripravite otrokovo lastno alternativo - otrok naj sam prinese svoje varne sladkarije/torto
- Kuhanje doma: Ločene deske za rezanje in pripomočki zmanjšujejo navzkrižno kontaminacijo
- Restavracija: Natakarja pisno obvestite - sporazumevanje o alergijah ne sme biti neuspešno zaradi jezikovnih težav
Otroci z alergijo na hrano lahko povsem normalno in bogato družabno živijo - potrebujejo le dobro obveščeno okolico. Oglejte si naš navdihujoči blog z recepti, primernimi za alergike, in navdihom za družine. Naš kuhinjski komplet za otroke pomaga otroke z alergijami vključiti v kuhanje.
Alergija na hrano pri otrocih je resnična, vendar zahteva pravilno diagnozo in ne domnev. Alergija in intoleranca nista isto. Zgodnje uvajanje alergenov preprečuje razvoj alergije - ne prepreči pa vseh alergij. In 14 alergenov EU je vaše vodilo kot starša.
Če vas skrbijo otrokove reakcije na hrano, se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Pravilna diagnostika prinese jasnost, ki olajša vsakdan - za vso družino.
Pogosta vprašanja
Kdaj se pri otrocih običajno pojavi alergija na hrano?
Večina alergij na hrano se pokaže v prvih dveh letih otrokovega življenja po uvedbi čvrste hrane. Alergiji na mleko in jajca sta pri dojenčkih pogosti in ju večina otrok preraste. Alergije na arašide, oreščke in ribe so trajnejše in običajno trajajo vse življenje.
Ali lahko otroci prerastejo alergijo na hrano?
Da - alergija na mleko in jajca pri do 80 % otrok izgine pred šolsko starostjo. Alergija na arašide izgine pri približno 20 %. Alergija na ribe in školjke le redko izzveni. Redno spremljanje pri specialistu za alergije lahko pokaže, ali je otrok pripravljen na previden ponovni preizkus alergena.
Kaj je oralni alergijski sindrom?
Oralni alergijski sindrom (cvetno-prehranska alergija) povzroča srbenje in rahlo otekanje v ustih in žrelu po zaužitju surovega sadja ali zelenjave. Nastane zaradi navzkrižne senzibilizacije s cvetnim prahom (na primer z brezovim cvetnim prahom in jabolki). Reakcija običajno izgine s kuhanjem in je le redko nevarna.
Ali je intoleranca na gluten isto kot celiakija?
Ne - celiakija je avtoimunska bolezen, ki se diagnosticira s krvnim testom in biopsijami črevesja. Neceliakalna občutljivost na gluten je ločeno stanje brez avtoimunske reakcije. Obe zahtevata brezglutensko prehrano, vendar je celiakija resnejša in zahteva dosledno vseživljenjsko upoštevanje. Sum na celiakijo? Pred krvnim testom uživajte gluten - to je pomembno za pravilno diagnozo.
Kdaj naj ob sumu na alergijsko reakcijo pokličem 112?
Takoj pokličite 112 ob: otečenem jeziku ali grlu, težavah z dihanjem, piskajočem dihanju, padcu krvnega tlaka ali omedlevici. Injicirajte adrenalin iz adrenalinskega peresa v stegno (če je predpisan) in pustite otroka ležati na ravni podlagi. Ti simptomi kažejo na anafilaksijo in zahtevajo nujno zdravniško pomoč.
